Sprejem v KCO Palčica

Za vsakega otroka je najpomembnejša njegova družina. Osnovni cilj družinske politike v Sloveniji je “vsem družinam prijazna družba”. Centri za socialno delo izvajajo družinsko politiko in družinam po potrebi s socialnovarstvenimi storitvami pomagajo.

Če je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, CSD odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.

V Krizni center se lahko otroke namešča katerikoli dan ob katerikoli uri, saj so delavci Kriznega centra za otroke prisotni dan in noč ter vse dni v letu. Število otrok je omejeno glede na koristi otrok, kadrovsko in prostorsko situacijo.  

Hiša zavetja Palčica sprejema otroke iz cele Slovenije. Otroka lahko v krizni center namestijo le strokovni delavci Centra za socialno delo (CSD, interventna služba) na pravni podlagi Družinskega zakonika.

Namestitev otroka s strani pristojnega CSD je možna na podlagi 167. člena Družinskega zakonika z ukrepom Nujnega odvzema otroka in z obrazcem o nujnem odvzemu otroka! CSD mora v tem primeru v roku 12 ur podati predlog na sodišče za izrek primerne začasne odrebe. Sodišče je takšno odredbo dolžno izdati v roku 24 ur. Možna je tudi namestitev po že pravnomočnem sklepu pristojnega Okrožnega sodišča kateremu je pristojni CSD predhodno predlagal izrek ukrepa odvzema otroka (začasna odredba). Namestitev v Krizni center ne more biti ukrep trajnejšega značaja.

Pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka je treba vselej upoštevati da naj se izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka. Predvsem naj se izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je s tem ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

V Krizni center so lahko sprejeti otroci, ki niso zdravstveno ogroženi do te mere, da bi potrebovali bolnišnično zdravljenje. Prav tako njihovo zdravstveno stanje ne sme biti ogrožajoče za druge otroke in zaposlene. Pristojni Center za socialno delo pred namestitvijo otrokom zagotovi zdravniški pregled. O otroku pa poskušajo pridobiti čim več možnih informacij o otrokovih navadah in potrebah ter zdravstvenemu stanju (zdravila, bolezni, itd.).  

V času bivanja KCO v zvezi z otrokom vodi spis z vsemi uradnimi zaznamki in opažanji zaposlenih. V čim krajšem možnem času, po namestitvi otroka, se skliče strokovni tim z namenom iskanja najboljših trajnejših rešitev za otroka. Poleg tega pa ves čas bivanja otroka pristojni CSD in KCO sproti, po elektronski pošti ali telefonično sodelujeta in je tako omogočen stalen pretok informacij o posebnostih bivanja otroka. Pristojni CSD je odgovoren za hitro iskanje rešitve za nameščene otroke. Pristojni CSD je dolžan zagotoviti prednostno reševanje zadev v katerih so vključeni otroci. Prav tako so prednostnemu reševanju družinskih zadev v katerih so vključeni otroci, zavezana tudi pristojna sodišča.

Obiski v Kriznem centru so dovoljeni le osebam, ki so navedene v sklepu pristojnega okrožnega sodišča in ti stiki niso otroku v škodo. O morebitnih kršitvah določenih stikov KCO obvesti pristojni CSD in okrožno sodišče kateremu se predlaga prepoved stikov. Pri določanju količine stikov se vselej upošteva otrokovo korist. Upoštevajo pa se tudi kadrovske zmožnosti in hišni red Kriznega centra. Strokovni delavci KCO  imajo pravico obiske prepovedati, če ugotovijo, da stiki na otroka slabo vplivajo, so zanj ogrožajoči in so v nasprotju z določili. Vse to velja tudi za telefonične kontakte.

V kriznem centru se stiki organizirajo glede na začasno odredbo o prepovedi in omejitvi stikov ter glede na odredbo o načinu izvajanja stikov. Krizni center ne izvaja stikov pod nadzorom (163. čl. DZ), saj stike pod nadzorom lahko ustrezno izvede le pristojna enota Centra za socialno delo, ki je otroka namestila in lahko izvede vse potrebne naloge po 164. čl. DZ (priprava otroka na stik, priprava staršev, izvedba stikov pod nadzorom, poročanje na sodišče ter predlog sodišču za izrek drugačnega ukrepa). Dolžina izvajanja stikov pod nadzorom po 163. čl. DZ (do 9 mesecev) pa je tudi v popolnem nasprotju s konceptom KCO o kratkotrajni namestitvi, ki je predvidena izključno v korist otrok.

Ob odhodu otroka iz KCO se izpolni zapisnik o odhodu, matičnemu CSD-ju pa se po odpustu in po dogovoru pošlje poročilo o bivanju otroka.

Vir: Družinski zakonik in drugi materialni predpisi